1. DEL serije Korona v Indoneziji

Greva na drug konec sveta?

Ko nas je presenetila Korona (marec, 2019), sva bila na čistem začetku zveze, sveže zaljubljena in v obdobju spoznavanja. Sama sem si vedno želela videti svet in sanjala o življenju v drugi državi. Nekega dolgočasnega koronskega dne, ko smo bili vsi zaprti doma, sem idejo predala Mihu: ''Kaj če bi se midva preselila v drugo državo?''. Na moje veselje, je bil nad idejo prav tako navdušen kot jaz. Imela sva le en problem - oba sva bila brez denarja, s študentskimi službami. Potrebovala sva državo, ki bi ustrezala najinim željam: prelepe plaže, palme, denarnici prijazno in s posebnim čarom. Hitro sva našla Tajsko in Indonezijo - pogledala nekaj youtube posnetkov in izdelala načrt - čez eno leto odpotujeva! Čez eno leto definitivno ne bo več korone in omejitev, na strani bova imela veliko denarja, tam pa bova že! Tisti dan sva začela slediti sanjam.

V teh dvanajstih mesecih priprav na potovanje sem se zaposlila, Miha je zaradi korone zamenjal nešteto različnih služb, preselila sva se v svoje stanovanje in začela svoje podjetje. Ko si v svojih rosnih dvajsetih, še nimaš predstave, kako hitro denar kopni.

Korono sva bolj kot ne ignorirala in pogumno rezervirala letalski karti - najprej en mesec Tajske, potem pa enosmerna karta na Bali. Uredila sva si 6 mesečno vizo, se izselila iz stanovanja (budget seveda ), prodala vse kar sva lahko (kar ni bilo veliko) in na koncu obadva predčasno pustila službi.

Nato prva prepreka - enostavno so nama odpovedali let na Tajsko. Ker o rezervaciji kart nisva vedela ničesar in pot rezervirala pri tujem posredniku, nama je bila servirana kruta realnost - od celotne cene kart, ki je takrat nanesla na nekih 1300€, lahko nazaj dobima le 250 € ali vložima pritožbo, za katero traja nekaj mesecev, da jo procesirajo. Denarja vrjetno ne bova več videla. Telefona seveda ni dvigoval nihče, odgovori na meile so bili avtomatski, midva pa sva bila globoko razočarana. Seveda nimama še enkrat toliko denarja za nove letalske karte! Tudi korone nisva več mogla ignorirati, saj Tajska še vedno ni odprla prehoda oz. je bila obvezna 2 tedenska draga karantena. To bi mogla plačati dvojno, saj nisva bila poročena , torej bi mogla rezervirati dve sobi. Tudi za to nimama denarja, kaj zdaj? Jezna sva bila sama nase, da se o celotni organizaciji nisva pozanimala, preden sva ''izgubila'' toliko denarja.

Na slepo sva zaupala drugi tuji spletni strani, ki nama je obljubila povrnitev denarja letalskih kart, v zameno za 20 % njene cene. Izpolneva obrazec in molima. Čudežno so nama povrnili skoraj 900€ in to v 30 dneh ! S tem denarjem sva plačala direktna leta do Jakarte - tokrat pri direktnem ponudniku ( nekaj sva se naučila ).

Dobrih 14 dni pred odhodom naju je korona spet presenetila - Bali se je kompletno zaprl, tudi za najino vizo. Čas na najini vizi je že tekel (od prejema vize imaš 3 mesece časa, da vstopiš v državo). Sreča v nesreči je bila, da sva letalski karti lahko prestavila. Naj bi zaprtje trajalo 14 dni. Ali je kdaj med korono dejansko zaprtje trajalo samo 14 dni? Čez 14 dni, vedno pride novih 14 dni. Ker sva bila ža obadva brez službe, sva se odpravila na vikend na morju - bova tam počakala na boljše čase. Cele dneve sva plavala, sanjarila o selitvi in počasi gradila podjetje.

Sanje so se nama uresničile po več kot mesecu in pol čakanja. Prebudila sva se v sončno jutro in najlepši email na svetu - Bali je odprt za najino vizo ! Ponovno sva prestavila letalski karti in čez slab teden že sedela na letalu.

1. postanek - karantena na Jakarti!